|
Slovenski sistem za avtomatsko lokalizacijo atmosferskih razelektritev (SCALAR)
temelji na dveh LPATS III senzorjih, ki delujeta po časovni metodi. Za enoumen
izračun lokacije strele potrebujemo vsaj štiri senzorje tega tipa. Zato se je EIMV odločil, da se poveže z avstrijskim podjetjem ALDIS,
ki upravlja avstrijski sistem. S tem je bilo doseženo optimalno razmerje med
investicijskimi stroški, stroški obratovanja ter zanesljivostjo, redundanco,
natančnostjo in učinkovitostjo detekcij. ALDIS
zagotavlja izračun lokacij in ostalih parametrov strel na podlagi detekcij 2
slovenskih in 8 avstrijskih senzorjev.
Slika 1: Prikaz lokacij senzorjev v Sloveniji, Avstriji in na Hrvaškem
Shematsko je celoten sistem predstavljen na naslednji sliki. Rezultat
sodelovanja med EIMV
in ALDIS-om
se bo kazal predvsem v večji učinkovitosti in natančnosti obeh sistemov, povečala
pa se bo tudi zanesljivost obratovanja obeh sistemov. Ocenjujemo, da bo po končanih
finalnih nastavitvah mogoče na področju Slovenije zaznavati atmosferske razelektritve
z natančnostjo ± 500 m in učinkovitost večjo kot 80%.
Slika 2: Shematski prikaz sistema SCALAR
LPATS III senzorja
Iz slike 2 je razvidno, da so vsi senzorji časovno sinhronizirani s navigacijskim
satelitom, kar zagotavlja, da je natančnost GPS ure LPATS III in IMPACT senzorjev
± 300 ns. Ta nenatančnost bi v primeru uporabe samo časovnega algoritma sama po
sebi prispevala napako lokacije okrog ± 90 m. Poleg tega pa proizvajalec podaja
tudi skupni pogrešek časovne meritve, ki zajema tudi deformacijo vala zaradi širjenja
vala po zemlji s končno prevodnostjo in znaša ± 1m s. To pa pomeni napako okrog
± 300 m. Podatke o detekciji atmosferskih razeletritev senzor preko povezave RS232
posreduje naprej do modema, ki preko najete telefonske zveze prenese podatke do
terminalskega strežnika.
TERMINALSKI STREŽNIK
Njegova naloga je, da tok digitalnih podatkov, ki jih prejme na RS232 vratih posreduje
v podatkovnih paketih na določena TCP vrata.
ANALIZATOR POZICIJE CP8000
CP8000 se preko protokola TCP/IP poveže na TCP vrata terminalskega strežnika
na EIMV. Na ta način se zaključi prenos podatkov od slovenskih senzorjev (Črnomelj,
Nova Gorica) do analizatorja pozicije (Dunaj). Poleg podatkov zajetih z slovenskima
senzorjema pa analizator pozicije prejema po protokolu X.25 še podatke iz 8
IMPACT senzorjev, ki so nameščeni v Avstriji. Po prispetju vseh podatkov na
Dunaj CP8000 izračuna lokacijo in ostale parametre strele. Rezultate daje zopet
na določena TCP vrata, kjer jih lahko z uporabniškim strežnikom preberemo.
UPORABNIŠKI STREŽNIK
Uporabniški strežnik opravlja tri naloge:
- Preko
TCP/IP protokola se poveže z analizatorjem pozicije na Dunaju in od tam prejema
podatke o strelah, ki jih je sistem zaznal na področju Slovenije. Vse prejete
podatke takoj shrani v podatkovno zbirko na SQL strežniku, kjer se hranijo
vse zabeležene razelektritve.
- Skrbi za razpošiljanje
prispelih podatkov v realnem času vsem uporabnikom, ki so trenutno priključeni
sistem.
- Uporabnikom, ki zahtevajo dostop do podatkovnih
zbirk, ta dostop preko SQL zahtevkov tudi omogoči.
Strežnik je bil razvit
na EIMV.
SQL STREŽNIK
SQL strežnik je večuporabniški podatkovni strežnik, ki skrbi,
da na podalgi zahtevkov v SQL jeziku uvršča, popravlja ali posreduje podatke
iz zbirk. Strežnik omogoča dostop več uporabnikov hkrati bodisi preko JDBC
ali ODBC gonilnikov. Podatkovne zbirke za katere skrbi SQL strežnik so:
-
atmosferske razelektritve,
-
geografski podatki,
-
uporabniški podatki,
-
dogodkovni podatki.
Tudi do SQL strežnika dostopamo preko TCP/IP protokola, kar z uporabo ODBC
gonilnikov omogoča uporabo orodij za delo z relacijskimi podatkovnimi bazami v
Windows okolju.
|
Zgradba 
